Mačka na vroči pločevinasti strehi

Mačka na vroči pločevinasti strehi

Mačka na vroči pločevinasti strehi ni le zgodba o disfunkcionalni južnjaški družini, temveč tudi kompleksna študija o osamljenosti, družbenih slojih in spolih v kontekstu represivnega patriarhata petdesetih let. Nastala je v obdobju, ki je poveličevalo 'dobre stare' družinske vrednote. Čas po drugi svetovni vojni je zaznamovalo tudi spreminjanje žensko-moških odnosov. Obdobje velja za čas predfeminističnih/predgejevskih pravic in čas, ko so se porajale zamisli o alternativnih življenjskih slogih. Skladno z družbenimi normami ni bilo nobene druge dejanske alternative tradicionalnemu družinskemu vzorcu. Leta 1955 je v ZDA le 34 odstotkov žensk med 20. in 54. letom hodilo v službo. Večina poročenih žensk je bila finančno odvisna od mož ali očetov. Od njih se je pričakovalo, da bodo zaposlene le kot gospodinje in da si bodo želele in imele otroke. Ženska, ki ni mogla roditi, je bila v očeh družbe nepopolna.

Poleg spolnosti obravnava Williams v drami tudi propadajoči ameriški jug, temačno zgodovino ameriškega suženjstva in grozote nasilja, krivic in rasizma, ki so v petdesetih letih še vedno razjedale državo. Mačka se dogaja na plantaži bombaža po drugi svetovni vojni. Ta čas je zaznamoval Jug z gospodarskimi spre­membami; dežela je bila prej popolnoma odvisna od kmetijstva, zdaj pa se je spopadala z industrializacijo in nastajanjem mest. Williams je napisal dramo istega leta, ko se je začelo ameriško gibanje za državljanske pravice, spodbudila pa ga je tudi pomembna odločitev vrhovnega sodišča leto prej, po kateri so zagotovili desegregacijo v ameriških šolah.

Mojstrsko izpisana drama o človeškem pohlepu, obupu, samoti in neuresničeni strasti še danes velja za eno najboljših besedil ameriške in svetovne dramatike.

Prevajalka
Režiser
Dramaturginja
Scenograf
Kostumografka
Avtor glasbe
Lektorica
Oblikovalec svetlobe
Asistent režiserja
Asistentka režiserja (študijsko)
Asistentka dramaturginje (študijsko)
Asistent scenografa
Korepetitor bobnanja
Kondicijska trenerja
Tina Mahkota
Ivica Buljan
Petra Pogorevc
Tobias Putrih
Ana Savić Gecan
Mitja Vrhovnik Smrekar
Maja Cerar
Branko Šulc
Robert Waltl
Zala Sajko
Nika Leskovšek
Strid
Sergej Ranđelović
Primož Kirn in Adi Muminović
  • Izvođači
  • Jana Zupančič, Jure Henigman, Jožica Avbelj, Gašper Tič, Karin Komljanec, Jaka Lah, Boris Kerč, Domen Valič, Janez Starina, Matej Puc
Povratak na naslovnicu

Kultura

S podporo programa
Kultura Evropske unije.

© Copyright Ivica Buljan 2014. Vse pravice pridržane. Pripravil Endora

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina spolna stran je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.