Markiza de Sade

Markiza de Sade

'De Sade skozi ženski pogled,' tako je svojo dramo Markiza de Sade (1965) označil avtor, Yukio Mishima. V biografiji markiza de Sada ga je vznemirila nenavadna zgodba njegove žene: vsem soprogovim dejanjem in nezvestobi navkljub je bila celi dve desetletji, ki so jih burili veliki škandali in bremenile dolge zaporne kazni, vseskozi zvesta; branila ga je, mu večkrat pomagala pobegniti in ga vestno obiskovala v zaporu. Ko se je s francosko revolucijo situacija spremenila in se je markizu obetala svoboda, celo položaj v družbi, pa ga je zapustila.

Kdo je bila? In kakšno je bilo življenje te ženske, ki je ni samo zakon, pač pa tudi ljubezen, resnična, vdana in zvesta ljubezen vezala na de Sada, verjetno najbolj radikalno, najbolj divjo in tudi najtemnejšo figuro evropske kulture? Njegovo ime je poimenovalo zlo, postalo je pojem monstruoznosti, a tudi veličine, čistosti, celo svetosti zla; njegova dejanja in posebej njegova spolnost so se uveljavili kot meja človeškega; njegova dela so bila prepovedana vse do srede 20. stoletja. 'Véliki Markiz', zaničevan, demoniziran in oboževan. Si je sploh mogoče zamisliti življenje v intimni bližini z njim – s tem človekom, ki je bil že v času svojega življenja pojem? Življenje s človekom, v katerem samo ljudje duha zmorejo brati absolutno?

Mishima je to vprašanje postavil v salon. Med šestimi ženskami v francoskem salonu 18. stoletja se odvija zgodba, ki predstavlja zaledje, skrito ozadje, nemara pa tudi vir ›Vélikega Markiza‹. Katolištvo in družabna ambicija, moralistična rigoroznost, ki jo žene divje sovraštvo, in moralna zavrženost, razumevanje ali vsaj poskus razumevanja, in kompromisarstvo, predsodki in erotična sla … vse je v igri med temi ženskami, ki jim središče predstavlja odsotni, vselej zaprti in vselej vseprisotni markiz. Tudi ljubezen. Renée de Sade ve, kaj je ljubezen, in tudi, kaj je sla po absolutnem. Z ženskami, s katerimi jo veže družina, nerazumevanje in sovražnost, se sreča v treh različnih zgodovinskih trenutkih, med katerimi mine skoraj dvajset let in med katerimi se zgodi tudi veliki preobrat, ki ga prinese francoska revolucija. Mnogo se zgodi v tem času in mnogo se spremeni tik pred koncem. Eno celo življenje ženske, obsijane s senco.

Prevajalec
Režiser
Dramaturginja
Scenograf
Kostumografinja
Skladatelj
Koreograf
Lektorica
Video
Asistent režiserja
Asistentka dramaturginje
Iztok Ilc
Ivica Buljan
Diana Koloini
Siniša Ilić
Ana Savić Gecan
Mitja Vrhovnik Smrekar
Matija Ferlin
Majda Križaj
Marko Mandić
Robert Waltl
Eva Kraševec
  • Izvođači
  • Petra Govc, Veronika Drolc, Milena Zupančič, Iva Zupančič, Polona Vetrih, Vanja Plut
Povratak na naslovnicu

Kultura

S podporo programa
Kultura Evropske unije.

© Copyright Ivica Buljan 2014. Vse pravice pridržane. Pripravil Endora

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina spolna stran je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.