Noč čisto na robu gozdov

La nuit juste avant les forêts

Besedilo Noč čisto na robu gozdov na videz ustreza temu, kar se v sodobnem gledališču označuje kot monolog. A tu ne gre za običajni monolog, ampak prej za solilokvij, kvazi-monolog, govor, namenjen nekomu, ki ne odgovarja.

Osamljen moški na ulici, v dežju govori drugemu moškemu, mladeniču, katerega obstoj se nam ne zdi vprašljiv. Od njega noče ničesar, če pa že kaj hoče, je prošnja hkrati tako silovita in zmedena, da je skoraj svoje lastno zanikanje. Ni akcije, ni odgovora, strukturo besedila določajo pojemanja in izpadi govorčevih misli. Ob tem pa je nemogoče, da gledalec v tej prošnji ne bi zaznal nečesa mračnega.

V besedilu najdemo vse, kar bo kasneje kasneje postalo razpoznavni znak veličine Koltèsovega pisanja. Najprej lik, ki je v svoji samoti, želji po Drugem, prošnji po ljubezni podoben samemu piscu. Nato izključenost, nasilje, strastno hrepenenje po odnosih, ki ne bi bili zgolj denar in seks. In nazadnje neponovljivo ravnotežje med govorjenim in pisanim jezikom. Gre za bistveni poskus kvazi-monologa, v katerem se zariše pomen monologa za celotno Koltèsovo delo.

Prevod

Režija
Scenografija
Glasba
Suzana Koncut
Ivica Buljan

Slaven Tolj

Mitja Vrhovnik Smrekar
  • Izvođači
  • Robert Walt
Povratak na naslovnicu

Kultura

S podporo programa
Kultura Evropske unije.

© Copyright Ivica Buljan 2014. Vse pravice pridržane. Pripravil Endora

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina spolna stran je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.